Ali lahko vlade povrnejo zaupanje državljanov-Kakšne vodje imamo?

…Nadaljevanje od …Kakšne vodje imamo?

Prav v tem »premožnim in uspešnim« želi večina biti podobna. Saj govorijo o nacionalnem interesu in se prikazujejo kot idealni državljani, medtem ko postransko povečujejo svoje bogastvo in moč.

To je pripeljalo mišljenje marsikoga celo tako daleč, da sprejemajo njihovo ravnanje kot upravičeno. Ta miselnost se je prenesla celo v kulturo, šolstvo, znanost, verske neprofitne in dobrodelne organizacije. Nobeden se ni več pripravljen boriti želi le pleniti. Vsi ti heroji se borijo za stranke, člane, volivce in duše. Opravičujejo svoje početje z tržno ekonomijo in nacionalnim interesom.

Te vodje imajo tako pogosto več moči kot bi to lahko pripadalo nekomu v pravi demokratični družbi. Tej nadpovprečni moči pa mnogi, ki so jo dobili brez truda niso dorasli. Ker so pozabili zakaj jim je bila ta moč podeljena jo zlorabljajo za uresničevanje lastnih interesov in tako gredo mimo zakona, družbenih interesov ter zdravja ljudi in narave. Žal zaradi vse večje konkurence in vplivov so tudi tisti, ki imajo korektne namere prisiljeni delovati na podoben način sicer jim grozi odpoved delovnega razmerja ali celo karierna smrt.

Nekateri so celo mnenja, da moralnih načel v poslu ni potrebno upoštevati. Podobno se kaže v profesionalnem športu, kjer je uporaba prepovedanih stimulansov, taktični fauli ipd. dnevno prisotno. To ne pomeni, dane potrebujemo profesionalcev in da morejo vsi postati amaterji. Potrebni so profesionalci vendar s pravim karakterjem.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Ali lahko vlade povrnejo zaupanje državljanov?

Kakšne vodje imamo?

  • Vodjo, ki se posveti posamezniku in je sposoben združevati osebne in skupne interese.
  • Vodjo, ki je osredotočen le na osebno zmago, prepoznavnost in status. Taka oseba je pogosto na prvi pogled inteligentna, uspešna vendar za sabo pušča zmedo in opustošenje.
  • Vodjo ki deluje v ozadju, neopazno deluje, ker ima nekaj kar ni takoj opazno, je pa zelo učinkovito. To so veze, instinkt za moč, visoka socialna inteligentnost, občutek koga je potrebno poznati in kdo mu je lahko koristen, komu je potrebno služiti in ugajati. Ta ni zainteresirana za prijateljstva temveč le za veze, ki ji lahko pripomorejo k napredovanju. Pogosto jo srečujemo med politiki, lobisti, nadzornih svetih in ostalih vplivnih in reprezentančnih pozicijah.
  • Tip vodje, ki je bil in bo bogato nagrajen za današnje stanje gospodarstva. Kljub visokim plačam, dodatkom in nagradam pa so potrebne še podkupnine in grožnje, da obdrži svoj status.
  • Vodja, ki v duši ne pripada nobenemu narodu, veri ali skupini, osredotočen je le na lastni image in status. Kaže se kot svetovljan, razgledan, prijazen.
  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Ali lahko vlade povrnejo zaupanje državljanov?

Zakaj nimamo primernih vodij?

Le določeni imajo dovolj močno osebnost, da nasprotujejo nameram in navodilom, ki niso v skladu z ustvarjanjem družbenega bogastva, za kar ne potrebujemo herojev iz preteklosti temveč heroje v sedanjosti, ki vedo kaj je skladno s temeljnimi moralnimi vrednotami.

Potrebni so ljudje s pravim karakterjem, ki v mirnih časih niso toliko opazni so pa zato toliko bolj v kriznih časih. Na žalost večina danes v medijih opevanih herojev nima primernega karakterja.

Ali zadostuje, da tisti, ki se potegujejo za vodstvene položaje prodajajo le nekaj umetno ustvarjenih političnih zgodbic?

Osebe s pravim karakterjem so redke, niso vedno razpoložljive, še manj pa dopuščajo trgovanje z njimi. Zadnje čase se skuša izbranim »Herojem« nalepiti karakter. Strokovnjaki to počno tako, da za njega ustvarijo določen image in ga prodajajo kot blagovno znamko. A v kriznih časih ljudje vendar le pogledajo v globino in kmalu začutijo pristnost in namere teh medijsko napihnjenih osebnosti.

Obnašanja prepoznavnih in uspešnih ni možno in ni priporočljivo kopirati, ker morata drža in osebnost biti skladni. Ta se oblikuje skozi njegovo obdobje odraščanja. Če ni lastne in primerne zgodovine osebnosti, se tudi karakter ne more izoblikovati. Zato me zelo skrbi za mlajše generacije, ki so diplomirale in želijo vse zdaj, takoj in naenkrat, nimajo pa nobenih pravih izzivov in vzorov.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Ali lahko vlade povrnejo zaupanje državljanov?

Zakaj smo vedno bolj zadolženi?

V zadnjih letih je obnašanje vodilnih, vplivnih managerjev in politikov je pri lastninjenju in financiranju, podobno igralcem v igralnicah na srečo- »casinojih«. Medtem ko igralci v casinoju običajno zaigrajo le svoj denar so ti tako imenovani »vodilni in vplivni igralci« zaigrali tuj (ali naš) denar. Medtem ko dogajanje v casinoju vpliva le na posameznika so posledice obnašanja vodilnih igralcev bolj dramatične.

Zaradi njih izginjajo delovna mesta, zaposleni in njihove družine izgubljajo socialno varnost. Mala in srednja podjetja propadajo in občine, mesta in vlade izgubljajo fleksibilnost pri oblikovanju razvoja in napredka. Prav zaradi tega moramo vsi biti zainteresirani za namere in karakter vodilnih ter vplivnih ljudi.

Vlade in vodilni niso več dorasli dogajanjem na mednarodno povezanih trgih, ki močno vplivajo na politiko in gospodarsko stanje države. Mediji prikazujejo vse več visoko zadolženih, nemočnih managerjev in politikov brez moči. Ti vse bolj odvisni od medijev strankarskih kolegov, lobistov, lokalnih knezov in razpoloženja bankirjev.

Po izplačilu plač državnih uslužbencev, socialne podpore, obveznega zdravstvenega zavarovanja, obresti in podobnih stroškov ne ostane nič več za oblikovanje bodočnosti države. Za bodočnost se je potrebno na novo zadolžiti.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Ali lahko vlade povrnejo zaupanje državljanov?

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če posameznik oziroma nevpliven državljan naredi manjšo napako se temu temeljito posvetijo vse državne institucije, organi ter mediji saj je potrebno zakone in predpise spoštovati. Če pa vodilni ali vplivni naredijo napako se to obravnava kot sistemska napaka običajno zaradi pomanjkljivih zakonov oziroma nemoči institucij in organov. Kako to, da ti vplivni in vodilni, ki opravičujejo svoje plače z veliko odgovornostjo, nimajo nobene osebne odgovornosti.

  • Share/Bookmark

1 komentar

Ali lahko vlade povrnejo zaupanje državljanov?

Ali demokracija še zagotavlja suverenost državljanov?

Vse več državljanov se sprašuje če so oni tisti, ki v svobodnih volitvah odločajo kako živeti in delati. Vse bolj se dozdeva, da v njihovem imenu pod krinko prostega trga in nacionalnega interesa odločajo drugi. Trgu je vseeno kaj se s posameznikom in družbo dogaja, ker je osredotočen le na kratkoročne dobičke. To nas bo dolgoročno pripeljalo tja , kjer nikoli nismo hoteli biti.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Ali lahko vlade povrnejo zaupanje državljanov?

Kje so vzroki?

  • V spreminjajoči se družbi. Nekoč je bila družba bolj jasno strukturirana, razumljiva in pregledna. Razvoj družbe iz lokalne in nacionalne v mednarodno in multikultularno družbo, ki zaradi mnogoterih možnosti omogoča vse bolj samostojno individualno delovanje ima za posledico, da ni več skupnih potreb in idej, ki bi ljudi držale skupaj. Družbo sestavlja vse več majhnih skupin in posameznikov, ki ob najmanjši motnji nezaupanja čutijo odtujenost.
  • Dogma »trg ima vedno prav« je zbledela in tudi A. Smithove »nevidne roke« najbrž nikoli ni bilo. Mišljenje ideologov o delovanju »new economy« se je v vseh teh letih preneslo na vse nas, da je možno čez noč in brez dela obogateti na borzi. Kljub večkratnim opozorilom pa to pa ni spametovalo vplivnih in politikov, katerih namere in obnašanje je še kar naprej temeljilo na enaki dogmi. Politiki in vplivni so skupaj z bankirji verjetno bolj razmišljali o lastni kot družbeni koristi. Sredstva večine državljanov se vse bolj kanalizirajo bogatim. Ustanove kot so npr. banke, davčna, dobrodelne ustanove,…. so leta pobirali dajatve od večine prebivalcev s povprečnimi plačami in ta sredstva preusmerili vplivnim in bogatim (Zanima me kdo je bil v Sloveniji pred letom 1990 premožen in kako je to dosegel?). Izplačevanja nagrad vodilnim teh istih ustanov iz denarja državljanov so ti lahko le nemočno vzeli na znanje. Raziskava v več kot 30 državah (GLOBESCAN) je pokazala, da potrošniki in državljani zahtevajo odgovore na družbeno odgovornost i s tem povezano etiko ter transparentnost vodilnih. Glede na pretekle izkušnje ljudje v kompetentnost in sposobnost podjetij ali politikov mogoče še verjamejo vendar tega ne želijo več podpirati z denarjem ali volilnim glasom. Ljudje so vsa leta slepo zaupali in se popolnoma zanašali na vlado, da skrbi za ustvarjanje družbenega blagostanja, njihovo varnost in nadzira korektno delovanje trga.
  • Danes so ljudje šokirani, jezni in razočarani, ker po vseh teh letih ugotavljajo, da vlada in politiki niso bili odkriti. Vsi se moramo zavedati, da je zaupanje zelo krhek resurs. Ko je enkrat načet ali zlomljen ga je zelo težko popraviti.

Če uporabim »Konfucijeve« misli:

Če jezik ni pravilen, tudi povedano ni mišljeno. Če tisto kar je rečeno ni mišljeno, potem se tisto kar mora biti narejeno ne naredi. Če pa ostane nenarejeno se odnosi in morala poslabšata in pravica skrene s prave poti. Če pravica skrene s prave poti potem ljudje obstanejo v brezupni zmedi. Zmeda pa vodi v otrplost, to pa v smrt.

Kako to, da vse več politikov, menedžerjev in vse več vplivnih ljudi govori eno, misli drugo in dela tretje? Na to vprašanje ni mogoče dati jasnega odgovora. Za tako stanje in posledice v gospodarstvu ni toliko kriva nova ekonomija temveč ljudje, ki so na ključnih položajih z neprimernim karakterjem.

Od glavnih povzročiteljev gospodarske krize kot so spremenjeni tržni pogoji, pretirano financiranje, borza in nepremičnine, neprimerna pooblastila državnih institucij in slaba zakonska regulativa, le spremenjeni tržni pogoji niso povezani z odločitvami vodilnih in politikov. Vse ostalo je bila posledica njihovih odločitev. Vodilni niso pokazali trdnosti, da bi se obranili grožnji pohlepa, niti niso potegnili nauka iz preteklih napak. Večina odločitev, ki so povzročile finančno krizo je podobnih in niso posledica znanja in sposobnosti vodij temveč posledica karakterja.

Mediji so zadnje čase polni primerov vodilnih katerih pomanjkljivi karakter je vplival na neučinkovito vodenje. Tveganost izbora takih vodij se kaže v zaporedju napak, ki so jih počeli in če jim bo omogočeno bodo še naprej počeli. Kruta resnica je ta, da pravila in predpisi ne bodo spremenili namer tistih, ki imajo neustrezen karakter.

  • Share/Bookmark

1 komentar

Our Serious Problems Are Rooted in Human Behavior

The greatest discovery of my generation is that human beings can alter their lives by altering their attitudes of mind.
James Allen

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev

Comfort zone

Comfort zone

Comfort zone

V kontekstu vedenja ljudi, pomeni “Cona udobja” vedenjsko stanje, v katerem oseba čuti nevtralno stanje brez anksioznosti, običajno brez občutka tveganja, pri čemer je njegovo vedenje posledica njegovih meja v glavi in posledično omejeno na njegove minimalne zmožnosti.

Ko oseba izstopi iz svoje Cone udobja se počuti nelagodno. To območje imenujemo “Cono nelagodja ali učenja”. S pogostim prestopanjem praga Cone udobja oseba pridobiva nove zmožnosti (znanje, izkušnje, veščine, sposobnosti, itd.) in tako postopoma in kontrolirano širi svojo Cono udobja.

Ena od gotovih stalnic v našem okolju so spremembe in neprestano prilagajanje. Če so spremembe postopne in imamo dovolj zmožnosti, se bomo uspešno prilagodili  novim razmeram. V obdobju prilagajanja bomo spoznavali novo in se počutili bolj ali manj nelagodno.

Če pa pride do nenadnih ali hitrih sprememb in nam naše zmožnosti ne omogočajo več primernega odzivanja na nastale spremembe (kot, če bi nam nekdo spodmaknil tla pod nogami) se hitro znajdemo v Coni panike. Pogosto v tem stanju tako rekoč otrpnemo ali počnemo nelogične aktivnosti za katere nam je potem žal in se čudimo kako smo mogli se na tak način vesti.

Z vidika vsakega posameznika in podjetja je priporočljivo, da preko usposabljanja, pridobivanja novih znanj in veščin čim večkrat vstopa v “Cono nelagodja ali učenja”. Preko treningov je možno pridobiti  in utrditi primerno odzivanje na spremembe.

  • Share/Bookmark

1 komentar

PUSH YOURSELF OUT OF YOUR COMFORT ZONE

iz       http://africa.chinadaily.com.cn/weekly/2013-04/12/content_16395769.htm

More African countries are setting up special economic zones as a way of attracting overseas investment

Several African countries are embarking on a new drive to attract investment from China, using a method that China itself has used so effectively to achieve economic success over the past 30 years.

From the late 1970s, the Chinese government, with an eye on economic development, selected certain coastal cities as special economic zones and adopted policies and administrative powers aimed at promoting their development. Those policies allowed the cities to adopt economic management specifically designed to promote business with foreign investors.

Now African countries are taking a leaf out of China’s textbook, setting up special economic zones, particularly in sectors such as manufacturing and clean energy.

There are already five Chinese special economic zones in the continent, in Ethiopia, Mauritius, Nigeria (where there are two) and Zambia, and more are about to join them.

  • Share/Bookmark

Brez komentarjev